NAJBOLJŠE KOREOGRAFIJE FOLKLORNE SKUPINE RAZOR
ZAPOR
Žandar med plesom ugrablja plesalke in jih zapira v kamro. Soplesalec ali pa kdo drug jih odkupi tako, da plača za godce.
CIGLC ZA H BAJAKEM
Fant, ki še ni prejel vpoklica k vojakom, ni smel na ples. Koreografija prikazuje zaplet, ko na balu v Tolminskih Ravnah zalotijo premladega plesalca.
KRSTNA NUNA PRINESE POGAČO
Krstna nuna obišče mlado mater z dojenčkom. Obdari jo s pogačo in jo pouči, da mora z otrokom živeti v zatemnjeni kamri, piti dosti mleka in se ne sme kazati ljudem, dokler prvič po porodu ne bo šla k sveti maši. Toda dekle zasrbijo pete in z mladim možem uideta na ples.
REPČ
Repč je tolminski običaj na velikonočni ponedeljek. Moškim, najraje mestnim veljakom, so neopazno lepili repče na hrbet in se iz njih norčevali, če tega niso opazili in so z njimi hodili po mestu. To je bila tudi imenitna priložnost za zabavo na prvem plesu po postu.
SVET ŠEMBIŠTERH
V Čadrgu je bil običaj, da na Silvestrovo otroke, pa tudi odrasle, razveseli Svet Šembišterh, oblečen v škofa, ki v temi vrže po tleh lešnike, orehe in druge dobrote.
KAJ CAJTA JE GULU
Nevesto sprejmejo na ženinovem domu s pesmijo, plesom in pogostitvijo svatov. Na plesu se pojavita ena ali dve maškari, kar mladoporočencema prinese srečen zakon. Pomembno je, da maškar nihče ne prepozna. Obvezna je priprava štrukljev.
BAL V RAVNAH
Koreografija prikazuje ples po resničnem dogodku v Tolminskih Ravnah, kamor pride plesalec iz drugega kraja z dekletom iz vasi. Domačim fantom to ni všeč in plesalca namočijo v vaškem koritu.
FLAŠKON
Z uvodnim plesom se določi dekle, ki mora po koncu zabave pomesti plesišče. Običaj je iz okolice Kobarida, od koder je tudi način zbiranja denarja za vino. Plesalci si med plesom podajajo in lovijo blazino. Komur pade na tla, plača za pijačo. Vino na koncu zabave vsi skupaj popijejo.
ŠALJIVA POŠTA
V času gradnje bohinjske železnice so si na plesnih zabavah pogosto pisali kratka pisemca šaljive, pa tudi resne vsebine. Pisali so jih na stare razglednice, prelepljene z belim papirjem, ali pa na liste papirja, ki so jih zvijali v ladjice, aviončke in druge oblike. Metali so jih v škatlo, ki jo je nekdo stražil. Zabavo so večkrat prekinili za branje pošte. Kdor je bral pisma, je naslovnika poklical k sebi, mu prebral pošto in mu jo izročil. Lahko so imeli tudi poštarja, ki je nosil pošto iz škatle.
KALAMÓN
Kalamón je skrivnostna knjiga s čarodejnimi besedili, molitvami, uroki, kletvami, zarotitvenimi obrazci, zagovori in žegni. Knjiga, s katero se da čarati in vedeževati. Kalamón celo uči, kako se hudiča prikliče v riso. Med klicanjem hudiča pa se le-ta zares pojavi in prestraši plesalce, še bolj pa bralca kalamóna. Izkaže se, da je v hudiča preoblečena le ena od plesalk.
GAJDREŠ
Gajdreš je plesna zabava mladih v Čadrgu. Ker v vasi ni bilo gostilne, so ga prirejali v kmečkih izbah, kjer je gospodar poskrbel tudi za pijačo. Dekleta niso smela ostajati zunaj do poznih ur in so morala po končanem plesu domov. Fantje so potem zaplesali ¨v breme¨ in se sami zabavali do jutra ali dokler ni zmanjkalo pijače.
GODOVANJE
Včasih so ljudje bolj kot rojstni dan praznovali god. Godovniku je soseska voščila tako, da je pod oknom priredila »roštanje« – glasen ropot z lonci, kanglami, pokrovkami in kravjimi zvonci. Za bolj veselo druženje in ples so pripeljali še vaškega harmonikarja. Godovnik je voščilce povabil v hišo in jih pogostil z vinom in kruhom, premožnejši so napekli tudi potice, ocvirkovce ali piškote.
AMAJENCA
Koreografija prikazuje dogajanje med ličkanjem koruze in zabavo po opravljenem delu. V predstavi sodeluje otroška folklorna skupina Phči ‘n bebrce iz Tolmina.
PUSTNA KOLEDVA
Pustna koledva, običaj iz Spodnje Idrije, Jagršč in Šebrelj, je bila v navadi od treh kraljev do pusta. Koledovali so godci. Z njimi je bil tudi nosar, ki je zbiral darove. Ko so prišli v hišo, je dal gospodar na mizo pehar ajde, nato so godci zaigrali “ta jejdovo”. Zaplesali so gospodar, gospodinja in posli, ali pa je z gospodinjo plesal nosar. Druga viža je bila za repo, tretja za konec. Kadar so godci prespali v hiši, je bil zvečer ples za domače in sosede.
POKOŠNICA
Zabava in ples z družabnimi igrami po končani košnji v senožetih. Nastopajo kosci in grabljice. Zabava se konča, ko se pri plesu z metlo plesalke stepejo za metlo in ne za plesalca.
ŠEMPAVSKA NEDELJA
Koreografija Šempavska nedelja prikazuje običaj iz Poljubinja, kjer barvajo, krasijo in pikajo pirhe na praznik šempav prvo nedeljo v maju, to je izven velikonočnega časa. Praznik šempavskih pirhov je povezan s cerkvico sv. Pavla, ki je nekoč stala na Žabijskem vrhu.
GOSPODIČNA Z DORA
Koreografija sledi ljudski pripovedki o izginotju dvora v Tolminu. Dvor na Doru je eden izmed treh gradov v Tolminu. Uporabljal ga je oglejski patriarh kot poletno rezidenco. V šestnajstem stoletju ga je prizadel hud potres, sčasoma pa je popolnoma izginil. O njegovi prisotnosti pričajo ostanki v tleh. Po ljudski pripovedki naj bi bila za uničujoč potres kriva grajska gospodična, ki je v svoji nečimrnosti zavrnila v snubca preoblečenega hudiča. Ta se je razjezil, z nogo tako močno udaril ob tla, da se je zatresla zemlja, dvor pa je z ošabno gospodično vred izginil v grapi, ki ji domačini še danes pravijo pod Dorom.
DUGÉ BABE
Dugé babe so po pripovedki živele v Zadlaški jami. Ugrabljale so ljudi in jih prisilile, da so jim pobirali uši. Za plačilo so jim dale oglje, ki naj bi se doma spremenilo v zlato.
TMINSKA DEKLETA NISA ZA KMETA
Koreografija ima naslov po pesmi, ki se poje med plesom zatminskega kola. Županja svoji hčeri ne dovoli plesati z domačimi fanti, saj jo hoče omožiti z bogatim tujcem. Ko pa župan in županja odideta zdoma, dekle izkoristi priložnost in zapleše s fantom, ki ga ima rada.
