Začetki delovanja Folklorne skupine Razor segajo v gorsko vasico Tolminske Ravne, ki leži visoko pod vznožjem Bohinjsko-Tolminskih gora. V avgustu 1985 so domačini priredili srečanje izseljenih vaščanov. Za to priložnost je skupina sokrajanov pripravila kulturni program s pesmimi, pogovori in prizori v domačem narečju. Bil je tako zanimiv, da so jih povabili na nove nastope, ki so jih popestrili še z vižami harmonike. K vižam pa sodi tudi ples, in tako je povsem spontano nastala folklorna skupina. Poimenovali so jo po pašni planini Razor nad vasjo.»Edini začetni kapital so bili ljudje z voljo do dela, pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in denar,« je zapisala ustanoviteljica in prva mentorica Rafaela Dolenc. Sprva so v preprostih domačih oblačilih plesali plese, ki so se jih spomnili starejši domačini. Nato se je začelo obsežno raziskovalno delo na področju ljudskega plesa, pesmi, glasbe, običajev in oblačilne kulture širšega tolminskega območja. Mentorica se je izobraževala na seminarjih pod vodstvom Mirka Ramovša, ki je v novoustanovljeni skupini opazil pomembnega nosilca ljudskega blaga na tem območju. Nastopi so se vrstili, povabila so začela prihajati tudi iz bolj oddaljenih krajev in iz zamejstva. Že leta 1986 je skupina nastopila v TV oddaji Pod lipo, leta 1987 pa na drugem srečanju izvirnih folklornih skupin Slovenije v Cankarjevem domu. Izkazalo se je, da je bil pred pozabo obvarovan dragocen delček slovenskega ljudskega izročila.
Oblačila
Folklorna skupina Razor se je hitro razvijala. Prve improvizirane noše so zamenjale narodne noše. Na podlagi obsežne raziskave oblačil na Tolminskem, ki jo je v letih 1990 – 1992 na tem območju opravila Marija Makarovič, so bili izdelani praznični ljudski kostumi iz začetka 19. stoletja. Rezultat omenjene raziskave je knjiga Oblačilna kultura kmečkega prebivalstva na Tolminskem, za katero je risbe noš in krojev izdelala takratna članica FS Razor, akademska slikarka Jana Dolenc. V njih še danes plešejo plese iz ožje in širše Tolminske. Plešejo tudi goriške plese, za katere so izdelali kostume v letih 2007 in 2008. Občinstvu so jih predstavili na prvi folklorni prireditvi Naši ta stari pravjo tako. Zelo zgodaj so se seznanili tudi s koroškimi plesi, a so jih redko predstavili javnosti, saj zanje niso imeli ustreznih kostumov. Izdelali so jih v jubilejnem letu 2015. Skupina je takrat intenzivneje pristopila k pomlajevanju članstva in ustanovila skupino mlajših plesalcev. V sodelovanju s Katarino Šrimpf Vendramin so zanje izdelali kostume po vzoru oblačil iz časa prve svetovne vojne in tik po njej. Javnosti so jih predstavili v novembru 2017 na prireditvi Folklorni večer v tolminskem hotelu Dvorec.
Prireditve
Skupina je že v prvih letih delovanja prirejala samostojne prireditve – folklorne večere s prikazi starih plesov, pesmi in običajev. Splete plesov in petja so popestrili člani igralske skupine, ki so v humornih pogovorih v domači govorici obudili mnoge prizore iz vaškega življenja. Oživili so pustni običaj, prejo, prikazali pletenje vencev ob svetem Ivanu, pripravo nevestine bale, pokošnico in prešce. S prireditvami so počastili tudi obletnice ustanovitve društva.
V maju leta 2008 so prvič pripravili prireditev z naslovom Naši ta stari pravjo tako, ki je postala tradicionalna. Vsako leto izberejo temo in jo na prireditvi predstavijo s pomočjo gostujočih skupin. Doslej so jih posvetili domačim opravilom, oblačilni kulturi, ljudskim glasbilom, ljudski pesmi, ljudskem pripovedništvu, vražam, pustnim običajem, pravljicam, košnji v senožetih, pisanju šempavskih pirhov, življenju v planinah… Gostili so folklorne skupine iz vseh koncev Slovenije, zamejstva in tujine, na primer KTD Moščanci, KUD Plesarin iz Rovinja, Stu ledi iz Trsta, COF iz Ljubljane, Ozara Kranj, Koleda iz Velenja, Kres Novo mesto, Živanit iz Špetra, Folkstanzgruppe iz Beljaka, Rožmarin iz Vnanjih Goric, hrvaško skupino KUD Vrhovac, FS Zveze Slovencev na Madžarskem iz Gornjega Senika in FS Bohinj. Otroška folklorna skupina Phči ´n bebrce s tolminske podružnične šole za otroke s posebnimi potrebami je nastopila že dvakrat. Z vsemi so izmenjali nastope in nastopili na njihovih domačih prireditvah. Nastopile so tudi mnoge zanimive pevske in instrumentalne zasedbe, in sicer Suha špaga, Leseni rogisti, Šavrinski godci, Cintare, Kerlci, Rožančevi fantjiči, Hrušiški fanti in drugi. Temo prireditve so pogosto podkrepili zanimivi gosti, na primer poznavalec ljudskih glasbil Tomaž Rauch, raziskovalka slovenskih folklornih pripovedi dr. Barbara Kutin, skupina Ruonski pust in Društvo Baška dediščina z dokumentarnim filmom Grema u hrib sejct.
Srečanja folklornih skupin
Največ energije in ustvarjalnosti vsako leto usmerijo v nastop na območnem srečanju folklornih skupin. V teh nastopih so oživili že marsikateri pozabljeni običaj, ki je za današnje čase še kako zanimiv. Na primer Repč, Šaljiva pošta, Ciglc za h bajakem (poziv za k vojakom), Kalamon (knjiga »urokov« za priklic hudiča) in mnogo drugih. Ob 30-letnici delovanja so jih predstavili v posebnem biltenu. Kvaliteto skupine potrjuje sedemkratna uvrstitev na državni nivo, petkrat so nastopili na državnem srečanju folklornih skupin v Beltincih.
Nastopi, gostovanja
Plesalci, godci, igralci in pevci FS Razor Tolmin z veseljem nastopijo v domačih krajih, pot pa jih je zanesla tudi dlje po Evropi. Radi se spominjajo nastopov v Reziji, Vidmu, Ogleju, Veroni, Rimu, Torinu, Celovcu, Beljaku, Gornji Stubici, Rovinju, Poreču, Pincah, Kamniku, Kopru, Ljubljani, Moščancih, Portorožu, Preddvoru, Predgradu, Brdu pri Kranju in drugod. Nastopili so na mednarodnih folklornih festivalih v Italiji (Gorica 2002, Lanzo 2009), BIH (Drvar, 2007), na Hrvaškem (Gornja Stubica 2009, Poreč 2011), v Makedoniji (Ohrid 2013) in na Češkem (Praga 2018). Radi so se odzvali povabilom izseljencev v Franciji, Nemčiji in na Švedskem. Med prelomne nastope štejejo prvo snemanje z RTV Slovenija za oddajo Pod lipo leta 1986, nastop v Cankarjevem domu leta 1987, prvi nastop na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici leta 1989, nastop na otvoritvi avstrijskega narodnega parka Visoke Ture v mestu Grosskircheim istega leta, sodelovanje v opereti Hmeljska princesa leta 1999, nastop na mednarodnem festivalu Folkart na mariborskem Lentu leta 2006, praznovanje 10. obletnice narodnega parka Kalkalpen v avstrijskem mestu Windischgarsten leta 2007, nastop na Jurjevanju v Črnomlju leta 2001 in 2008, gostovanje pri slovenskih izseljencih v Franciji leta 2006 in 2011 ter na Švedskem leta 2010, obisk Bruslja z nastopom na slovenski ambasadi in pred evropskim parlamentom leta 2015 in mnoge druge. Mnoge nastope opravijo dobrodelno. Tradicionalno popestrijo decembrsko dogajanje stanovalcem domov upokojencev v Tolminu, Podbrdu in na Petrovem Brdu. Vedno se odzovejo vabilu društev, ki povezujejo bolnike ali ljudi v stiskah.
Snemanja
Folklorna skupna Razor se predstavlja v oddajah na slovenski, koprski in lokalnih televizijah ter na radiu. Za RTV Slovenija so snemali oddaje Pod lipo (1986), oddajo iz cikla Slovenski ljudski plesi (1987), Pod klobukom (1995), snemanje plesov za oddajo Po domače (1995), Gore in ljudje (1996), snemanje skečev z dramsko skupino za oddajo Dober večer (2002), oddajo Vsakdanjik in praznik (2002), oddajo Izvirni (2003 in 2008), oddajo Na obisku (2013). Za TV Primorka so posneli predstavitev vasi Tolminske Ravne (1999) in oddajo o Folklorni skupini Razor (2000). Za Radio Slovenija so posneli oddajo Koncert iz naših krajev (1991) ter oddajo Naša zemlja v pesmi in besedi (2015), ki jo je avtorica Simona Moličnik posnela na našem gostovanju v Bruslju. Za Radio Koper so leta 2012 posneli oddajo Gremo plesat, vabi Smilja Baranja, leta 2019 pa so nastopili na javnem snemanju prve v nizu oddaj ob 70 letnici Radia Koper. Posnamejo vsakoletno prireditev Naši ta stari pravjo tako in pripravijo zgoščenke. Posnamejo tudi vsa gostovanja, na lokalni televiziji TV Tmin pa o njih objavijo prispevke.
Nagrade, priznanja
Za svoje delo na folklornem področju in dosežke pri ohranjanju ljudskega izročila je Folklorna skupina Razor in več njenih članov prejela občinska priznanja. Ustanoviteljica in prva mentorica Rafaela Dolenc jo je prejela leta 1995 ob 10-letnici delovanja skupine, Ludvik Janež in Angelca Brešan sta jo prejela leta 2006 za zbiranje gradiva in oživljanje prizorov iz nekdanjega življenja. Skupina je leta 2009 prejela občinsko nagrado. Dolgoletnemu mentorju Borisu Laharnarju je župan izročil priznanje leta 2010, leta 2019 pa mu je predsednik Zveze kulturnih društev Tolmin podelil Zlato medaljo Zveze kulturnih društev Slovenije s priznanjem ob 30-letnici delovanja na področju folklorne dejavnosti na Tolminskem. Večina članov je prejela bronaste, srebrne ali zlate Maroltove značke za delovanje na folklornem področju, kar govori o predanosti folklornemu udejstvovanju. Skupina podeljuje tudi društvena priznanja članom, ki so aktivni več kot 20 let. Med njimi en par pleše že vse od ustanovitve. Največja nagrada za delo pa je prav gotovo uvrstitev na regijski oz. državni nivo ali nastop na državnem srečanju.
Publikacije
Skupina je izdala biltene ob 10, 20, 25 in 30 letnici delovanja. V reviji Bilten, ki ga izdaja Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, so objavili več člankov.
