Pojemo predvsem ljudske pesmi, ki so jih prepevali ljudje na Tolminskem. Nekatere med njimi se pojejo v domačem narečju. Najbolj znane so Magdalenca, Zalaška gulcarska, Gor an dol, Ta beli galob.
MAGDALENCA
Magdalenca upije,
k’ na viema či je,
k’ na viema či je, wej, wej.
Tam gori na gori,
k’ na more več doli,
k’ na more več doli, wej, wej.
Ka b’ adn pršu,
de b’ mene riešu,
de b’ mene riešu, wej, wej.
Jst b´mu tela dat
adn prstan zlat
adn prstan zlat, wej, wej.
GOR AN DOL
Gor an dol po sred vasi,
pred moje jubice kambrico,
pred moje jubice kambrico,
za vuojo tiste reči.
Odperji jubica kambrico,
saj veš za mojo navadico,
saj veš za mojo navadico,
za vuojo tiste reči.
Z `no roko ti bom odperjala,
s to drugo te bom objemala,
s to drugo te bom objemala,
za vuojo tiste reči.
ZALAŠKA GULCARSKA
Tu u bašku jst prebiuam,
duge cajte tu uživam,
tu prebiuam zmeram le sam,
na tebe mislem noč ‘n dan.
Vsaka nedejce na sred` maše
zmislem se na kraje naše,
zmislem se pa tudi na té,
o kje si ti, preljubo dekle.
Če b’ jst jmu repetnice,
de bi frlu k’kr tice,
sfrlu bi čez hribe, garé.
čjer prebiwa moje dekle.
Pero u roke bodem uzeu,
bom tebi, dekle, pisat` začel,
da t’ bom povedal take reči,
kako se meni tukej gadi.
TA BELI GALOB
Kaj cajta, kaj cajta je gulu,
kaj cajta, kaj cajta je gulu,
kaj cajta, kaj cajta je gulu,
ta beli, ta beli galob.
De j’ ratau, de j’ ratau moj fantič,
de j’ ratau, de j’ ratau moj fantič,
de j’ ratau, de j’ ratau moj fantič,
ta pravi, ta pravi moj mož.
Kaj cajta, kaj cajta je pela,
kaj cajta, kaj cajta je pela,
kaj cajta, kaj cajta je pela,
ta tica, ta tica z neba.
De j’ rata, de j’ ratala ljubca,
de j’ rata, de j’ ratala ljubca
de j’ rata, de j’ ratala ljubca,
ta prawa, ta prawa žena.
Napev nekaterih pesmi je enak tudi v drugih slovenskih pokrajinah, a se besedila po območjih razlikujejo po vsebini in narečju. To so pesmi Bisela je, Dal z graščince…
BISELA JE
Bisela je bisela je
adna jabka rdejče,
bisela je bisela je
adna jabka rdejče.
Čez agraje u wrt, u wrt pagleda
adna jabka rdejče,
čez agraje u wrt, u wrt pagleda
adna jabka rdejče.
Dekle jo je utrgala,
jo sajmu pobu dala,
dekle jo je utrgala,
jo sajmu pobu dala.
Ti si pravi fantič moj
al`drugi pa nobeden,
ti si pravi fantič moj
al`drugi pa nobeden.
Ti boš pa pri meni spal
al drugi pa nobeden,
ti boš pa pri meni spal
al drugi pa nobeden.
DAL Z GRAŠČINCE…
Pa pride dal z graščince
narditi šekacjon,
ne najde u hlevcu žvince,
ne v škrincu svetlih kron.
Pa vse zaradi vinca,
vse zaradi vinca,
vse zaradi vinca
ni v škrincu svetlih kron.
Pa Tminu se patepaje,
krwawa se prtepaje,
krwawa se prtepaje,
sa k’kr kšna zver.
Pa vse zaradi vinca,
vse zaradi vinca,
vse zaradi vinca
sa k’kr kšna zver.
Uboga mat`uboj atrac
še kruha nimaje.
Prtiska zima hud je mraz,
ačeta kuneje.
Pa vse zaradi vinca,
vse zaradi vinca,
vse zaradi vinca
ačeta kuneje.
Radi zapojemo pesmi, ki so bile posnete na Čiginju, vasi v okolici Tolmina.
OJ BOTRA ŽUPANJA
Oj botra županja, povejte nam vi,
al` res je, da hčerka se vaša moži,
al` res je, da hčerka se vaša moži?
Oj botra županja, povejte nam vi,
al` res je njen ženin z devete vasi,
al` res je njen ženin z devete vasi?
Če ona se zdi vam predobra za nas,
z njo poj`te županja v deveto tja vas,
z njo poj`te županja v deveto tja vas.
Če vas ne boli, pa nas to boli,
da tujcu prodaja slovenska se kri.
da tujcu prodaja slovenska se kri.
DOBRI VEČER, DOBRI VEČER
Dobri večer, dobri večer,
stari očka voščim vam.
Al´ b´ jo dali, al´ b´ jo dali,
vašo hčerko, jo al´ ne?
Mi bi jo prav radi dali,
pa ne vemo, kam je šla.
Hčerka je na pragu stala,
vse je dobro slišala.
Na kolena je pokleknila,
zahvalila je Boga,
da bo imela, da bo imela
tako luštnega moža.
OJ TI DEKLE
Oj ti dekle le za mano,
za menoj je dolga pot,
je dolga pot.
Oj ti dekle le za mano,
za menoj je dolga pot.
Naj bo dolga al’ pa kratka,
za teboj hodila bom,
hodila bom.
Naj bo dolga al’ pa kratka,
za teboj hodila bom.
Kaj boš dekle tam delala,
kjer nobenga ne poznaš,
o ne poznaš.
Kaj boš dekle tam delala,
kjer nobenga ne poznaš.
Tebi bodem srajčke prala,
postel`co prigrinjala,
prigrinjala.
Tebi bodem srajčke prala,
postel`co prigrinjala.
Če mi bodeš srajčke prala,
jaz ti kupim prstan zlat,
oj prstan zlat.
Če mi bodeš srajčke prala,
jaz ti kupim prstan zlat.
KO DOL S PLANINE
Ko dol s planine gledam ravno to polje,
radostno poskočno bije mi srce.
Ki mi doli dela, tam kjer vir šumlja,
moja deklica, ki me pozna.
Ko tako zamišljen dol s planine grem,
njen obraz nasmeje mojim se očem.
Deklica tam doli sred´ zelenih trav
moja je in kliče mi v pozdrav.
Vržem klobuk v zrak, zavriskam prav glasno,
ona pride k meni gori na goro.
Vrže srp iz rok, zakliče pred menoj:
»Bog te živi, pravi fantič moj!«
Deklico za roko sem prijel,
srčno jo poljubil, rahlo jo objel.
Ti si dekle moje, ti si moj zaklad,
tebe le na svetu imam rad.
KO ODŠEL SEM ZA VASJO
Ko odšel sem za vasjo
tja v kočo belo pod goro,
več v srcu mojem mira ni,
kedo je kriv – oj dekle ti.
Odkar pod okencem sem stal,
prejel od tebe šopek zal,
rudeči nagelj, rožmarin,
srce je polno bolečin.
Naj bivam v družbi al` pa sam,
povsod le tebe v mislih `mam.
Poprej mi mirno blo srce,
zdaj je nemirno kot morje.
In spet se vračam tja nazaj,
le tam najlepši moj je raj.
Globoko mi poglej v srce
ter reci srčno: ljubim te.
Nekatere pesmi zapojemo skupaj s plesalci v spletih. V spletu Posočje 1 zapojemo prvo kitico ljudske pesmi Ljubca mojá.
LJUBCA MOJA
Ljubca moja, pa s kod si snoč hodila,
ljubca moja, pa s kod si snoč hodila,
ljubca moja, pa s kod si snoč hodila,
da te ni blo tak dolgo doma?
Ljubček ti moj, po vrtu sem hodila,
ljubček ti moj, po vrtu sem hodila,
ljubček ti moj, po vrtu sem hodila,
da me ni blo tak dolgo doma.
Ljubček ti moj, sem pušlc ti nardila,
ljubček ti moj, sem pušlc ti nardila,
Ljubček ti moj, sem pušlc li nardila,
da me ni blo tak dolgo doma.
V istem spletu se pred plesom rezijanka lahko zapoje pesem Prelepa moja ma tetá.
PRELEPA MOJA MA TETA
Prelepa moja ma tetá,
prelepa moja ma tetá.
Prodajte ouce inó kozé,
prodajte ouce inó kozé.
Da oženite Maricu,
da oženite ženicu.
Da na bo kej oženjena,
da na bo kej oženjena.
Dovite énga z njim konjá,
dovite énga z njim konjá.
Da nam bo lepo fúrinou,
na čisto glavo fékavo.
V goriškem spletu zapojemo med plesom šetepaši pesem Teči, teči. Prvo kitico zapojejo moški, drugo kitico pa v spremenjeni tonaliteti ženske. Pesem se poje dvoglasno.
TEČI, TEČI
MOŠKI:
Teči, teči, te bom že ulovil.
Teči, teči, se lepo bom skril.
Eden dva, dva krat tri,
gori teče, se smeji.
ŽENSKE:
Teči, teči, kislo se držiš.
Gor priteči, gvišno kaj dobiš.
Eden dva, dva krat tri,
gori teče, se smeji.
Radi zapojemo ljudske pesmi iz sosednje goriške pokrajine in Benečije.
POJDEM V BENEČIJO
Ko nad Matajur dvigne se megla
sonce ob Nadiži zdrami me iz sna.
Zbuja se Čedad, vabi sivi grad,
vabijo doline, tja me pelje pot.
Pojdem v Benečijo, pesem spremlja me,
češnje tam cvetijo, čaka dom na me.
Pojdem v Benečijo, svoj domači kraj,
rože tam dehtijo, vračam se nazaj.
Tja med hribe grem, tam je mala vas,
kjer na oknu malem najdem znan obraz.
V srcu mi kipi, našel bom ljudi,
ki jim pesem pojem vse vesele dni.
Pojdem v Benečijo …
MARIČKA JE ŠTIMANA
Marička je štimana,
ker fantje so prišli,
ona misli, da je sama,
da nobene druge ni.
Oj fantje so res prišli,
pej ne zaradi nje,
so prišli zaradi tega,
ker vince sladko je.
Mi fantje pijmo vince,
wadá naj tam stoji,
naj pije žaba wada,
ker vinca vredna ni.
PRAU LIEPA DOLIN’CA
Prau liepa dolin´ca,
kjer vince rodi.
Šele lieuš je muoj puobič,
k´ špancira po nji.
Žalost prau velika,
prestat´ jo ne morem.
Poberem moj guantac
an grem za teboj.
Kaj si štimana,
saj niesi sama.
Je velik te sviet,
je puhan dekliet.
Tóde ki hodim,
u sarcu te nosim.
Sarce govori,
da te mai na pusti.
TANANAJ REZJANKICA
Tananaj tananaj Rezjankica,
tananaj tananaj Rezjankica.
Pred hišo rase majaron
u hiši baba ki `n kaštron,
široko kiklo ozki pas,
da gre Rezjanki treb`h čez pas.
Tananaj tananaj Rezjankica,
tananaj tananaj Rezjankica.
Če hočeš u Rezjo vas ití,
moraš metló s seboj nestí,
da pred sabo pomedéš,
da se v smeti ne zagrebéš.
Tananaj tananaj Rezjankica,
tananaj tananaj Rezjankica.
IMEU SAN TIČICO
Imeu san tičico,
m`je šfarfoliela,
srečna bo viejčica,
kjer se bo udiela.
Pa viejca j` suha bla,
se je ulomila,
tičica je kuštna bla,
je odletiela.
Imeu san jubico,
me je pustila,
srečan bo tisti fant,
ki ga bo jubila.
Poleg ljudskih pesmi pa radi zapojemo tudi lepe slovenske narodne pesmi. Takrat pogosto zapojejo z nami tudi poslušalci.
FANTJE PO POLJ´ GREDO
Fantje po polj´ gredo,
žvižgajo in pojó,
jaz pa piščalko imam,
žvižgat´ ne znam.
Včasih je luštno b´lo,
zdaj pa ni več tako,
včasih smo vince pil´
zdaj pa vodó.
Včasih me rada ima,
včasih pa godrnja,
včasih pa kjer me vid´,
prav´ le še prid´!
SNOČ´ PA DAV´ JE SLANCA PADLA
Snoč´ pa dav´ je slan´ca padla
na zelene travnike,
je vso trav´co pomorila,
vse te žlahtne rožice.
Men´ pa ni za rož´ce moje,
če jih slan´ca pomori,
men´ je le za dekle moje,
če me ona zapusti.
Če me rajtaš zapustiti,
moraš prej povedati,
da bom vedel v vas hoditi
k eni drugi ljubici.
Prav na sredi moj´ga srca
ena rožica cveti,
če ne boš ji prilivala,
se gotovo posuši.
S čim jo bodem zalivala,
nimam vinca, ne vodé,
jaz jo bodem zalivala
s svoj´mi grenk´mi solzami.
MOJE DEKLE JE ŠE MLADA
Moje dekle je še mlada, ja, ja,
stara komaj šestnajst let,
stara komaj šestnajst let.
Še štir´ leta jo bom čakal, ja, ja,
da bo stara dvajset let,
da bo stara dvajset let.
Pred oltar jo bom popeljal, ja, ja,
da bo rekla trikrat ja,
da bo rekla trikrat ja.
Cela žlahta mi jo brani, ja, ja,
ker je revnega stanu,
ker je revnega stanu.
Naj bo revna al´ bogata, ja, ja,
moja je in moja bo,
moja je in moja bo.
VRTEC OGRADILA BODEM
Vrtec ogradila bodem,
rožic nasadila bodem,
vmes pa nagelj, rožmarin,
da bom golfala fante ž njim.
Kaj boš revca ti golfala,
k` nisi lepa, nisi zala!
Grem skoz` mesta in vasi,
povsod so lepše, kot s` pa ti.
Tam v Ljubljanci so pa take,
ki imajo rinčke zlate,
da se svetjo kakor luč,
da vidjo fantje v temno noč.
DEKLE JE NA PRAGU STALA
Dekle je na pragu stala,
svetle zvezde preštevala.
Svetle zvezde v kraj gredo,
preljub´ moj fantič, pojd´ domov.
Da te ne bodo srečevali,
da te ne bodo spraševali
kod si hodil, kje si bil,
da si tak čeveljčke orosil.
Kaj boš revca ti golfala,
k` nisi lepa, nisi zala!
Grem skoz` mesta in vasi,
povsod so lepše, kot s` pa ti.
Tam v Ljubljanci so pa take,
ki imajo rinčke zlate,
da se svetjo kakor luč,
da vidjo fantje v temno noč.
DEKLE NA VRTU ZELENEM SEDI
Dekle na vrtu zelenem sedi,
mimo gre fantič, z njo govori.
Trgaj mi rožice, delaj mi pušelček,
če sem jaz fantič za té.
Rožic že dosti natrganih `mam,
pušelc bi delala, pa ga ne znam.
Žido kupila bom, pušelc povila bom,
pridi, oj fantič ponj sam.
Komaj sem čakal, da se stri mrak,
šel sem k svoj` ljubci pod okence stat,
vstani gor ljubica lepša kot lunica,
lepša kot sonček podnev.
Ljubca ni hotla gori vstajat`,
men` pa ni hotla pušelca dat`,
čakaj ti ljubica, ti se boš jokala,
jaz se bom tebi smejal!
KAKO BOM LJUBILA
Kako bom ljubila,
k’ me srček boli,
boli, boli, boli.
Pa ta lanski moj fantič
pozabljen še ni,
še ni, še ni, še ni.
Pa pozabljen bi bil,
ko b’ tak srčkan ne bil,
ne bil, ne bil, ne bil.
Pa je srčkan tako,
da pozabljen ne bo,
ne bo, ne bo, ne bo.
ODPIRAJ DEKLE
Odpiraj dekle kamrico,
oj kamrico, oj kamri-kamrico,
saj veš za mojo navadico,
navadico nocoj, fantič moj.
Pa nocoj, fantič moj,
pa nocoj, fantič moj,
le zavriskaj in zapoj.
Kako ti bom odpirjala,
odpirjala, odpi-odpirjala,
saj nisem še večerjala,
večerjala nocoj, fantič moj.
Pa nocoj, fantič moj …
Z levico bom odpirjala,
odpirjala, odpi-odpirjala,
z desnico bom večerjala,
večerjala nocoj, fantič moj.
Pa nocoj, fantič moj…
POD ROŽNATO PLANINO
Pod rožnato planino
grabila je seno,
od veselja in radosti
si je pela pesmico.
Privriskal dol s planine
sosedov mlajši sin,
ji prinesel kito cvetja
iz teh rožnatih planin.
Si cvetje ogleduje,
nabrano prav skrbno,
si veselo pesmi poje
in ne grabi več seno.
Zakaj si fantič prišel,
da zmešal s’ mi glavo,
ko b’ jaz tebe ne poznala,
srce moje bi mirno b’lo.
